Vse oči so uprte v 29. marec 2019. To je datum, po katerem naj bi Združeno kraljestvo zapustilo EU, potem ko je 29. marca letos (2017) sprožilo člen 50. Z Brexitom pa so povezane številne negotovosti. Posledice se bodo neposredno odražale z različno močjo, odvisno od uvozno-izvoznih odnosov z Združenim kraljestvom. Posredno bodo posledice Brexita vidne tudi v nihanjih inflacije in zaupanja potrošnikov.

Čeprav je tveganje za podjetja v EU večplastno, bi morala biti izpostavljenost kreditnemu tveganju poudarjena na vseh ravneh upravljanja. Neposredna izpostavljenost kreditnemu tveganju se bo v bolj zahtevnem gospodarskem okolju po Brexitu odražala preko večjih ovir iz dvostranskih trgovinskih sporazumov, večjega števila nesolventnih podjetij tako v Združenem kraljestvu kot po vsej EU, ter potrebah podjetij po širitvi poslovanja na nove trge. Pri tem je potrebno poudariti, da so nekatera glavna svetovna gospodarstva so že izrazila pomanjkanje želje za ločena pogajanja na področju gospodarskega sodelovanja z Združenim kraljestvom, čedalje bolj pa postaja jasno, da Združenemu kraljestvu sploh primanjkuje zmožnosti za številna pogajanja o dvostranskih trgovinskih sporazumih. Združeno kraljestvo zato skuša uveljavljati pristop “cut-and-paste”, ki bi temeljil na trenutni arhitekturi ureditve gospodarskega sodelovanja znotraj EU.

Analitiki v Združenem kraljestvu napovedujejo do 10% porast števila insolvenčnih postopkov do leta 2018. Prav tako se napoveduje porast nesolventnosti v državah z največjo izpostavljenostjo do Združenega kraljestva (Irska, Nizozemska in Belgija), pa tudi širše po EU.

Podjetja iz Velike Britanije bodo prisiljena izgubljene posle zaradi izstopa iz EU nadomeščati s širitvijo na nove trge po vsem svetu. Seveda pa bo izguba poslov obojestranska; tudi podjetja iz EU bodo primorana nadomeščati izgubljene posle – deloma z novimi sodelovanji znotraj EU, deloma pa tudi na drugih globalnih trgih.

Vse razsežnosti turbulence, povezane z Brexitom, bodo torej povečale kreditno izpostavljenost podjetij, tako v Združenem kraljestvu kot tudi izven njega. Upravljanje s kreditnimi tveganji ne bo več toliko operativna dejavnost, ki jo v podjetjih izvajajo zakladniki in risk managerji, ampak bo postalo ključni dejavnik pri oblikovanju in implementaciji poslovne strategije ter s tem odločanju na najvišjih vodstvenih nivojih. Med številnimi orodji za upravljanje kreditnih tveganj, ki so na voljo, bo zavarovanje terjatev postalo vse pomembnejša rešitev za podjetja. Zavarovanje terjatev bo podjetjem omogočilo krmarjenje v tej gospodarski negotovosti, upravljanje neizogibnih izostankov plačil in izkoriščanje novih trgov. Zavarovanje terjatev bo prav tako ključnega pomena za spodbujanje bančnih institucij k odločnejšemu financiranju gospodarstva, zlasti v kontekstu novih trgov. Podjetja se bodo morala soočiti s svojimi odgovornostmi in dokazati, da so sprejela ustrezne previdnostne ukrepe za obvladovanje negotovosti po Brexitu.

Brexit predstavlja premik v svet nepoznanega. Specialisti zavarovanja terjatev – tako zavarovalnice, kakor tudi posredniki – bodo morali biti agilni in se ustrezno prilagoditi z oblikovanjem in zagotavljanjem pokrivanja tveganj v obsegu, kot ga bodo potrebovala podjetja. Penetracija zavarovanja terjatev bo morala rasti, za kar bo potrebno razvijati prilagojene rešitve za obvladovanje novih oblik kreditnega tveganja. Specializirani posredniki za kreditno zavarovanje v tem procesu prinašajo konkurenčno prednost, saj so zmožni ponuditi optimalne aranžmaje zavarovanja terjatev, tako za omogočanje rasti obsega poslovanja obstoječim zavarovancem kot tudi za privabljanje novih.

V zvezi z Brexitom je torej gotovo le to, da je negotovost potrebno aktivno obvladovati.